Zanimivosti

Cerklje na Gorenjskem so lepo urejen kraj ob vznožju Kamniških Alp in Krvavca. So velika središčna vas na rodovitnem polju (Cerkljansko polje) ob potoku Reka pod Krvavcem, ki se v starih listinah prvič omenja sredi 12. st. kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1239. Skrbno urejen kraj pa ima kar nekaj spominskih obeležij v spomin na Slovence, ki so bili tukaj rojeni ali pa so v Cerkljah prebivali:

IVAN HRIBAR - (slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist; 1851 - 1941). Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico. Vračal se je s sestanka z italijansko upravo, ki mu je (pod ultimativnimi pogoji) ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt. Hribar ima v Ljubljani več manjših spomenikov. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem.

DAVORIN JENKO - ( slovenski skladatelj in dirigent, 1835 - 1914). Med drugim je uglasbil Vilharjevo Lipa zelenela je in na besedilo Simona Jenka slovensko himno Naprej zastava slave (1860), ki je zdaj uradna himna Slovenske vojske. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je pisal samospeve, med katerimi izstopajo samospevi na besedila Franceta Prešerna.

IGNACIJ BORŠTNIK – (dramatik, režiser in igralec, rojen v Cerkljah na Gorenjskem, 1858-1919). Kot utemeljitelj modernega gledališča je ustvaril več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru. Kot profesor dramske igre in teorije na novo ustanovljenem konservatoriju v Ljubljani je pripravil tehten izobraževalen načrt. Po Ignaciju Borštniku se imenuje osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje ter nagrada Borštnikov prstan, ki je vsako leto podeljena najboljšim slovenskim ustvarjalcem na področju gledališča in filma.
Turisti si danes lahko v spomin na Ignacija Borštnika v središču Cerkelj ogledajo zunanjost rojstne hiše, na katero je vzidana spominska plošča in njegov doprsni kip v spominskem parku. V letu 2007 je bila zgrajena in predana svojemu namenu tudi kulturna dvorana z imenom »Kulturni hram Ignacija Borštnika«, v kateri se danes odvijajo številne kulturne prireditve. V spomin na Ignacija Borštnika je Občina Cerklje določila tudi svoj občinski praznik – 23. september. V okviru občinskega praznika ves mesec september potekajo razne športne in kulturne prireditve.
Občina Cerklje na Gorenjskem ima odlično lego, gledano na bližino osrednjega slovenskega letališča (letališče Jožeta Pučnika Ljubljana), kar pomeni »vstopno točko« za dve tretjini tujih turistov, ki pridejo na območje Slovenije. Poleg tega je blizu Ljubljana kot glavno mesto Slovenije, in blizu so številna gorenjska letovišča in izletniški kraji. Prav zaradi te lege in naravne danosti je prednost občine v tem, da svoje turistične atribute ponudijo domačim in tujim gostom.
- Grad Strmol je od vseh dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje cerkljanske občine edini, ki se je ohranil vse do danes. Po nastanku spada med najstarejše gradove naokoli in se prvič omenja v 13. Stoletju. Do danes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, kot prvi pa se omenjajo gospodje Strmolski, ki so v zgodovini Cerkelj prisotni do konca 14. stoletja. Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je služil kot ščit pred vpadi Turkov, danes pa pod njim najdemo umetno zasnovano jezerce. Grad, ki ga obdaja čudovit park, je lepo ohranjen in služi kot protokolarni objekt RS.
- Samostan Velesovo - prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi leta 1238. Turki so ga ob svojih obleganjih močno poškodovali, sedanjo obliko pa je dobil med leti 1732 in 1771, ko so ga obnovili po načrtih C. Zullianija. Jožef II. ga je leta 1782 ukinil in v njem je bila vojaška bolnišnica, pozneje pa sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so stanovanja, šola in župnišče.
- Češnjevek – bajer
- Vaški lipovec, ki raste na vzhodni strani Cerkelj v smeri proti Pšenični polici. Drevo je enakomerno raščeno. V višini 3 m se razveji v tri vrhove. Južno od drevesa stoji kužno znamenje postavljeno leta 1645.
- Krvavec - gora v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini Cerklje na Gorenjskem. Na njenih pobočjih se nahaja istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec, ki je najbližje smučišče glavnemu mestu Slovenije (oddaljeno 25 km). Sklop smučarskih prog se nahaja na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m, v skupni izmeri ima 30 km urejenih smučarskih prog. Krvavec je idealna izbira za šport in rekreaciji tako pozimi kakor poleti – sprehodi, razgledi, planšarska hrana…
Gora je razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku RTV Slovenija, ki je konec osemdesetih let nadomestil kovinski stolp,ki je bil na pobočje postavljen leta 1955. Dostop do smučišča je s kabinsko žičnico, v mesecih brez snežne odeje pa je dostopen tudi po asfaltirani cesti preko Ambroža pod Krvavcem.
Ožje območje Krvavca je vrh na robu Kalškega pogorja, to je greben, ki se v smeri sever – jug navezuje na glavno os zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Nekdanji ledenik je pobočje Krvavca zaoblil, zato so ljudje v preteklosti posekali redko drevje in ruševje in ustvarili okrog vrha več planin. Planinski stanovi Krvavca se ločijo od stanov na sosednjih planinah po stavbnem gradivu; niso namreč iz lesa, temveč so kamniti. Ker je Krvavec v višinskem pasu, so njegove pašnike uredili v smučišča. Planinski pašniki in grebeni okrog Krvavca so prijetno sprehajališče zaradi izredno razgledne lege nad Ljubljansko kotlino in njenim celotnim hribovskim in gorskim zaledjem.
Z Mercatorjevim kuponom do ugodnejše dnevne smučarske...
Družinam nudimo 15% popust pri nakupu...
Tedenska obvestila
Zaupajte nam svoj e-naslov in prejemajte vedno sveže novice iz nasmejane dežele Unitur:










